V obsežnem napadu oboroženih sil Združenih držav Amerike na Venezuelo je bilo ubitih najmanj 80 ljudi, med njimi tako vojaško osebje kot civilisti. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske predstavnike, so ameriške sile med operacijo zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Oba so po aretaciji prepeljali v zapor na ozemlju Združenih držav Amerike. Kubanske oblasti so potrdile, da je bilo v napadih ubitih tudi 32 njihovih vojakov in policistov, ki so delovali v Venezueli. Med ubitimi Kubanci so visoki častniki ministrstva za notranje zadeve in rezervisti, kar po mnenju strokovnjakov potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Havano in Caracasom. Venezuelska stran je operacijo označila za vojni zločin, medtem ko so razmere v regiji po padcu Madurovega režima izjemno napete.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, kar predstavlja najobsežnejšo ameriško vojaško akcijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Med operacijo so ameriške sile v prestolnici Caracas in okoliških regijah napadle strateške vojaške ter civilne cilje, vključno z vojaškim kompleksom Fort Tiuna. Ključni cilj operacije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, ki so ju po pridržanju prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil val ostrih mednarodnih odzivov in obsodb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta poteza administracije Donalda Trumpa Washington pahnila v dolgotrajno krizo oziroma v novo politično in vojaško »močvirje«. Predstavniki palestinsko-latinskoameriške zveze (OPAL) so dejanje označili za »banditizem« in opozorili na nevarno prakso, kjer ZDA obravnavajo svet kot svoje lastno dvorišče. Venezuelske oblasti kljub aretaciji vztrajajo, da Maduro ostaja legitimni predsednik države, in zahtevajo dokaze o njegovem zdravstvenem stanju.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je uradno potrdil, da vlada Severne Makedonije v celoti podpira poteze Združenih držav Amerike v povezavi z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Mickoski je poudaril, da njegova država trdno stoji ob strani svoji strateški partnerici in zagovarja argumente, ki so privedli do tega ukrepa. Ob tem je izrazil kritiko do mednarodne skupnosti, češ da so številne države v preteklosti molčale, ko se je mednarodno pravo kršilo na škodo makedonskega naroda. Izjava makedonskega premierja odraža strateško usmeritev Skopja h krepitvi zavezništva z Washingtonom. Mickoski je v svojem nagovoru izpostavil dvojna merila svetovnih sil in poudaril, da tisti, ki danes operacijo označujejo za precedens, niso reagirali ob zgodovinskih krivicah, ki so se dogajale Makedoniji. S tem je vlada v Skopju jasno začrtala svojo zunanjepolitično pot, ki temelji na brezpogojni podpori ameriškim zunanjepolitičnim prednostnim nalogam v regiji Latinske Amerike.